Razumevanje mednarodnih pogojev dobave

Vodnik po mednarodnih trgovinskih pogojih (Incoterms 2010)

1 Pregled

Izziv

Pri sklepanju prodajne pogodbe z novim izvoznim trgom morate vedeti, kdo je odgovoren za povezane stroške in tveganja. S poznavanjem mednarodnih pogojev dobave v prodajnih pogodbah, sklenjenih po svetu, boste zmanjšali negotovosti in nesporazume zase ter za kupce vaših izdelkov.

Vaš cilj

Razumeti medsebojne obveznosti, ki veljajo za vas in vaše kupce.

Mednarodni trgovinski pogoji: Zagotavljanje zadovoljstva obeh strani

Pravila Incoterms (International Commercial Terms) so bila ustvarjena za preprečevanje morebitnih nesporazumov pri mednarodnih prodajnih pogodbah, pri katerih blago prehaja državne meje.

Pravila je ustvarila in prilagodila Mednarodna trgovinska zbornica. V njih so jasno opredeljene obveznosti prodajalcev in kupcev za olajšanje prodaje po svetu ter zmanjšanje tveganj za pravne zaplete. Pravila so zasnovana za olajšanje, in ne oviranje trgovine.

Pravila Incoterms se redno posodabljajo v skladu z razvojem mednarodne trgovine. Zadnja različica pravil Incoterms je iz leta 2010 (pravila Incoterms 2020 bodo kmalu objavljena), pri čemer je bila prilagojena tako, da upošteva:

  • povečanje števila prostocarinskih območij,
  • povečano uporabo elektronske komunikacije pri poslovnih transakcijah,
  • prizadevanja za povečanje varnosti pri pretoku blaga,
  • spremembe v prevoznih praksah.

Mednarodni pogoji dobave so vključeni v prodajne pogodbe, sklenjene po svetu, za preprečevanje dragih nesporazumov med dobavitelji in kupci glede odgovornosti za stroške ter tveganja v prodajnih pogodbah.

Ti stroški in tveganja se lahko nanašajo na:

  • prevoz blaga,
  • zavarovanje,
  • carinjenje,
  • plačilo dajatev.

Nasvet

Incoterms so tričrkovni trgovinski izrazi, ki se nanašajo na pogoje poslovanja v pogodbah o prodaji blaga na izvozne trge.

Razjasnitev pogojev za izvoznike

Pri izvažanju v novo državo ali regijo obstaja tveganje za nesporazume, ker se lahko v državah različno razlagajo poslovne prakse, povezane s prodajo blaga.

V pravilih je jasno razložen nabor tričrkovnih trgovinskih izrazov, ki ustrezajo poslovnim praksam v pogodbah o prodaji blaga.

Izrazi večinoma opisujejo naloge, stroške in tveganja, s katerimi se srečujejo izvozniki pri dobavi blaga kupcem.

Posamezna pravila Incoterms so prilagojena vrsti blaga, ki se prodaja, uporabljenim prevoznim sredstvom ter drugim obveznostim prodajalca in kupca, kar lahko vključuje zavarovanje ali carinjenje.

Kaj pravila Incoterms določajo (in česa ne)

Kot prvo, pravila Incoterms ne nadomeščajo prodajne pogodbe, temveč zgolj določajo:

  • katera pogodbena stranka mora urediti odpremo,
  • kdaj prodajalec kupcu dobavi blago,
  • katere stroške krijeta posamezni pogodbeni stranki.

Pravila Incoterms ne urejajo prenosa lastništva blaga ali morebitnih težav, do katerih pride zaradi kršitve pogodbe. To običajno ureja prodajna pogodba ali zakonodaja, ki se uporablja za pogodbo.

Pravila Incoterms 2010 in vi

Vaše obveznosti in obveznosti kupca so zrcalne. Izvedete jih lahko osebno ali prek drugih strani, kot so prevozniki in špediterji. Spodaj so navedene posamezne obveznosti pogodbenih strank (vas in kupca).

A Obveznosti prodajalca B Obveznosti kupca
A1 Splošne obveznosti B1 Splošne obveznosti
A2 Licence, pooblastila, varnostna dovoljenja B2 Licence, pooblastila, varnostna dovoljenja
A3 Pogodbe o prevozu in zavarovanju B3 Pogodbe o prevozu in zavarovanju
A4 Dobava B4 Prevzem
A5 Prenos tveganj B5 Prenos tveganj
A6 Porazdelitev stroškov B6 Porazdelitev stroškov
A7 Obvestila za kupca B7 Obvestila za prodajalca
A8 Dokument o dobavi B8 Dokazilo o dobavi
A9 Preverjanje, pakiranje, označevanje B9 Pregled blaga
A10 Pomoč pri informacijah in povezanih stroških B10 Pomoč pri informacijah in povezanih stroških

2 Osnove pravil Incoterms 2010

Pravila Incoterms 2010 so razdeljena na dva razreda.

Prvi razred pravil vključuje sedem pravil, ki se lahko uporabljajo ne glede na vrsto in število izbranih načinov prevozov. Ta pravila se lahko uporabijo, kadar prevoz izvoženega blaga vključuje ladijski prevoz.

Drugi razred pravil zajema primere, ko sta kraj dobave in lokacija, na katero je pripeljano blago kupcu, morsko ali rečno pristanišče. Tak primer je na primer izvažanje iz Liverpoola v Marseille.

V nadaljevanju je seznam tričrkovnih izrazov, ki se nanašajo na pogoje poslovanja v pogodbah o prodaji blaga na izvozne trge.

Pri vsakem tričrkovnem izrazu je razloženo, kaj posamezno pravilo pomeni za vas kot prodajalca in kaj za kupca.

Prvi razred pravil Incoterms:

EXW

Ex Works – franko tovarna (določen kraj dobave)

Dobava se šteje za izvedeno, ko je blago dano na voljo kupcu na lokaciji prodajalca ali na dogovorjenem kraju, kot je skladišče ali tovarna.

Kupec poskrbi za naslednje:

  • natovarjanje,
  • vse stroške prevoza,
  • prevoz blaga do končnega cilja.

Če blago natovori prodajalec, povezano tveganje in stroške prevzame kupec.

FCA

Free Carrier – franko prevoznik (določen kraj dobave)

Prodajalec:

  • Blago, carinjeno za izvoz, na določeni lokaciji dobavi prevozniku, ki ga določi kupec. Na tej točki se tveganje prenese na kupca.

  • Ni obvezan blaga cariniti za uvoz, plačati uvoznih dajatev ali izvesti kakršnih koli uvoznih carinskih formalnosti.

  • Je obvezan blago natovoriti na sredstvo kupčevega prevoznika.

CPT

Carriage Paid To – prevoz plačan do (določen namembni kraj)

Pri tem pravilu je treba opozoriti na pomembno točko – tveganja in stroški se prenesejo na različnih krajih. Tveganja se prenesejo, ko je blago dobavljeno prvemu prevozniku.

Prodajalec mora:

  • blago dobaviti na dogovorjenem kraju prevozniku ali drugi osebi, ki jo imenuje prodajalec,

  • skleniti pogodbo in plačati stroške za prevoz blaga na določen namembni kraj.

Nasvet

Pri uporabi pravila CPT prodajalec izpolni obveznost, ko blago dobavi prevozniku, in ne ko blago prispe na namembni kraj.

CIP

Carriage and Insurance Paid to – prevoz in zavarovanje plačana do (določen namembni kraj)

Kot pri pravilu CPT je treba tudi tu opozoriti na pomembno točko – tveganja in stroški se prenesejo na različnih krajih.

Prodajalec:

  • blago na dogovorjenem kraju dobavi prevozniku ali drugi osebi, ki jo imenuje prodajalec,

  • je obvezan plačati stroške prevoza blaga na določen namembni kraj,

  • sklene zavarovalno pogodbo, ki krije tveganje izgube ali poškodovanja blaga med prevozom,

  • je obvezan na lastne stroške skleniti zavarovanje tovora z vsaj minimalnim kritjem, kot ga določajo klavzule (C) po Institute Cargo Clauses.

To zavarovanje:

  • je treba skleniti pri ugledni zavarovalnici,
  • mora kupcu omogočiti, da vloži zahtevek neposredno pri zavarovalnici,
  • mora kriti vsaj ceno, navedeno v pogodbi, ki se ji prišteje 10 %,
  • mora biti v valuti pogodbe.

Nasvet

Pri uporabi pravila CIP prodajalec izpolni obveznost, ko blago dobavi prevozniku, in ne ko blago prispe na namembni kraj.

DAT

Delivered at Terminal – dobavljeno na terminal (določen terminal ali namembni kraj)

Dobava se šteje za izvedeno, ko je blago dano na voljo kupcu na določenem terminalu ali namembnem kraju.

»Terminal« pomeni poljuben pokrit ali nepokrit kraj, kot je skladišče, kontejnersko območje oziroma cestni, železniški ali letališki terminal.

Prodajalec prevzema vso prevoznino in tveganja v zvezi s prevozom blaga na terminal in njegovim raztovarjanjem.

DAP

Delivered at Place – dobavljeno v kraj (določen namembni kraj)

Dobava se šteje za izvedeno, ko je blago dano na voljo kupcu na prevoznem sredstvu, pripravljeno na raztovarjanje na določenem namembnem kraju.

Prodajalec prevzema vsa tveganja, povezana s prevozom blaga do določenega kraja.

Prodajalec ni obvezan zagotoviti raztovarjanja blaga na namembnem kraju.

DDP

Delivered Duty Paid – dobavljeno, dajatve plačane (določen namembni kraj)

Pri tem pravilu ima prodajalec največ obveznosti. Prevzeti mora vse stroške in tveganja, povezana s prevozom blaga na namembni kraj. Prodajalec mora izvesti izvozne in uvozne carinske formalnosti ter plačati vse povezane dajatve in davke.

Dobava se šteje za izvedeno, ko so izpolnjeni vsi trije spodnji cilji, tj. ko je blago:

  • dano na voljo kupcu,
  • carinjeno za uvoz na prevoznem sredstvu,
  • pripravljeno na raztovarjanje na določenem namembnem kraju.

Drugi razred pravil Incoterms:

Če izvažate blago, pri čemer sta tako odhodni kot namembni kraj morski ali rečni pristanišči, morate upoštevati naslednja pravila.

FAS

Free Alongside Ship – franko ob ladijski bok (določeno pristanišče odpreme)

To pravilo se v veliki meri uporablja pri prevozu po morskih in rečnih plovnih poteh, vendar morda ni primerno, kadar se blago preda prevozniku, preden je na krovu plovila.

Dobava se šteje za izvedeno, ko je blago postavljeno ob bok plovila, npr. na pomol, v določenem pristanišču odpreme.

Prodajalčevo tveganje izgube ali poškodovanja blaga se prav tako prenese v trenutku, ko je blago postavljeno ob bok plovila v določenem pristanišču odpreme.

CFR

Cost and Freight – stroški in prevoznina (določeno namembno pristanišče)

Pri tem pravilu je treba opozoriti na pomembno točko – tveganja in stroški se prenesejo na različnih krajih. To pravilo vedno določa namembno pristanišče, vendar morda ne določa pristanišča odpreme, v katerem se tveganje prenese na kupca.

Prodajalec je obvezan:

  • blago dobaviti na krov plovila,
  • skleniti pogodbo za prevoz blaga v določeno namembno pristanišče in plačati povezane stroške.

Tveganje izgube ali poškodovanja blaga se prenese od prodajalca, ko je blago na krovu plovila.

Pri uporabi pravila CFR prodajalec izpolni obveznost, ko blago dobavi prevozniku, in ne ko blago prispe na namembni kraj.

CIF

Cost, Insurance, and Freight – stroški, zavarovanje in prevoznina (določeno namembno pristanišče)

Prodajalec je obvezan:

  • blago dobaviti na krov plovila,

  • skleniti pogodbo za prevoz blaga v določeno namembno pristanišče in plačati povezane stroške,

  • skleniti zavarovalno pogodbo, ki krije kupčevo tveganje izgube ali poškodovanja blaga med prevozom,

  • zagotoviti zavarovanje z le minimalnim kritjem.

Tveganje izgube ali poškodovanja blaga se prenese od prodajalca, ko je blago na krovu plovila.

Pri uporabi pravila CIF prodajalec izpolni obveznost, ko blago dobavi prevozniku, in ne ko blago prispe na namembni kraj.

Nasvet

Za večje zavarovalno kritje mora dodatno zavarovanje skleniti kupec.

3 Ameriške zunanjetrgovinske opredelitve, hiter pregled

Revidirane ameriške zunanjetrgovinske opredelitve (Revised American Foreign Trade Definitions – RAFTD) je prvič prilagodila Ameriška trgovinska zbornica leta 1941. Čeprav obstajajo že dolgo, teh izrazov ne boste srečali pri mednarodnih poslovnih transakcijah, pri katerih se pogosteje uporabljajo izrazi iz pravil Incoterms Mednarodne trgovinske zbornice. Vseeno pa jih lahko srečate pri zahtevkih za ponudbe v Združenih državah. Ta pravila so navedena v nadaljevanju, tako da jih lahko primerjate s pravili Incoterms 2010.

Priročni vodnik po revidiranih ameriških zunanjetrgovinskih opredelitvah

»Ex Point of Origin« – franko odhodni kraj (določen odhodni kraj)

Prodajalec:

  • dobavi blago, da je na voljo kupcu na določenem kraju, večinoma v svoji tovarni, obratu ali skladišču.

Kupec:

  • prevzame vse stroške in obveznosti od trenutka natovarjanja blaga na sredstvo prevoznika do prevoza na namembni kraj.

FOB

Free on Board – franko ladijski krov (določen celinski prevoznik v odhodnem kraju ali pristanišču odpreme)

To pravilo se uporablja na več načinov. Njegova vsebina je lahko celo enaka kot pri pravilu EXW.

Prodajalec je:

  • obvezan blago postaviti na sredstvo celinskega prevoznika ali mu ga dobaviti za natovarjanje v določenem odhodnem ali izvoznem kraju oziroma pristanišču odpreme.

Opomba: Določeni kraj je lahko celo v državi kupca.

FAS

Free Alongside Ship – franko ob ladijski bok (določeno namembno pristanišče)

Prodajalec izpolni dobavo, ko:

  • je blago postavljeno ob bok plovila morskega prevoznika za natovarjanje v določenem izvoznem pristanišču.

C&F

Cost and Freight – stroški in prevoznina (določeno namembno pristanišče)

Prodajalec:

  • prevzame stroške domačega celinskega prevoza in natovarjanja tovora na plovilo,
  • prevzame stroške čezoceanskega prevoza od pristanišča odpreme do namembnega pristanišča.

CIF

Cost, Insurance, and Freight – stroški, zavarovanje in prevoznina (določeno namembno pristanišče)

To pravilo je enako pravilu C&F. Poleg obveznosti pravila C&F prodajalec sklene tudi zavarovalno pogodbo, ki krije kupčevo tveganje izgube ali poškodovanja blaga med prevozom.

Ex Dock – dobavljeno na doku (določeno uvozno pristanišče)

Prodajalec prevzame:

  • odgovornost za raztovarjanje blaga z ladje in njegovo dajanje na voljo v določenem pristanišču,

  • vse stroške do raztovarjanja blaga na dok v namembnem pristanišču, vključno s stroškom raztovarjanja s plovila.

Ko boste naslednjič pregledovali prodajno pogodbo, boste na podlagi pravil Incoterms lažje razumeli, čigava odgovornost so stroški in tveganja, povezana z izvoznim trgom. Pri poslovanju z novimi strankami se boste na ta način lahko izognili nepotrebnim nesporazumom.

Povzetek – kontrolni seznam

Pred podpisom prodajne pogodbe je treba preveriti naslednje:

  • pravila Incoterms 2010 za jasno razumevanje obveznosti,
  • razred pravil Incoterms, ki velja za vas,
  • tričrkovne izraze Incoterms, ki so navedeni v pogodbi.